Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024-2027 (2. odpiranje)

Projekt e-MEDIACIJA: prihodnost reševanja sporov, je bil namenjen raziskovanju možnosti digitalizacije mediacijskih postopkov ter oblikovanju modela e-mediacije, ki omogoča varno, učinkovito in uporabniku prijazno reševanje sporov na daljavo.

Projekt je bil izveden v okviru javnega razpisa Problemsko učenje študentov v delovno okolje 2024–2027 (PUŠ v delovno okolje 2024–2027). Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Javni razpis se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 v Sloveniji, v okviru cilja politike 4 Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, prednostne naloge 6 Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela ter specifičnega cilja ESO4.5, usmerjenega v izboljšanje kakovosti, vključenosti, učinkovitosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela ter v krepitev ključnih, podjetniških in digitalnih kompetenc.

V projektu je sodelovalo sedem študentk, ki so ob podpori delovne mentorice dr. Nane Weber in pedagoške mentorice dr. Sare Ahlin Doljak raziskovale pravni okvir e-mediacije, analizirale primerjalne evropske prakse ter iskale rešitve za učinkovito izvajanje mediacijskih postopkov v digitalnem okolju.

Projekt se je začel z uvodno delavnico, na kateri so bili predstavljeni cilji projekta, metodologija dela, časovnica in razdelitev nalog. V nadaljevanju so študentke v projektnih skupinah obravnavale različne vsebinske sklope, povezane z e-mediacijo, ter pripravile analizo pravnega okvira, procesnega poteka in organizacijskih vidikov digitalne mediacije.

Na podlagi raziskovalnega dela so oblikovale enoten procesni model e-mediacije, pripravile vzorčno dokumentacijo za izvedbo postopka (sporazum o mediaciji, soglasja, izjave, protokol izvedbe, tehnična navodila in druge obrazce) ter pripravile smernice za izvajanje mediacije v digitalnem okolju. Poseben poudarek je bil namenjen vprašanjem varstva osebnih podatkov, preverjanja identitete udeležencev, uporabe elektronskega podpisovanja, zagotavljanja zaupnosti postopka ter organizacijskim in tehničnim vidikom izvajanja e-mediacije.

V zaključni fazi projekta so študentke pripravile in izvedle simulacijo e-mediacije, s katero so preverile uporabnost razvitega modela v praksi. Rezultate projekta so predstavile na zaključnem dogodku 22. junija 2026 na Novi univerzi, kjer so predstavile ključne ugotovitve, procesni model e-mediacije ter priporočila za nadaljnji razvoj digitalnega reševanja sporov.

Projektna gradiva

V okviru projekta so bila pripravljena gradiva, ki predstavljajo rezultat sodelovanja študentk, mentoric in partnerja iz delovnega okolja.

Na voljo za prenos:

📄 Procesni model e-mediacije

📄 Dokumentacija za izvedbo e-mediacije

📄 Tehnične in organizacijski vidiki e-mediacije

Ključne ugotovitve

Projekt je pokazal, da lahko e-mediacija predstavlja učinkovito dopolnitev klasičnih mediacijskih postopkov, zlasti v primerih, ko geografska oddaljenost, časovne omejitve ali druge okoliščine otežujejo osebno izvedbo srečanj. Digitalna izvedba mediacije lahko poveča dostopnost, skrajša trajanje postopkov in zmanjša stroške, hkrati pa zahteva skrbno načrtovanje organizacijskih, tehničnih in pravnih vidikov postopka.

Kot ključni izzivi so bili prepoznani zagotavljanje zaupnosti, varstva osebnih podatkov, preverjanje identitete udeležencev, uporaba varnih digitalnih platform, elektronsko podpisovanje dokumentov ter ohranjanje kakovostne komunikacije in zaupanja med strankami v digitalnem okolju. Projekt poudarja, da uspešna uvedba e-mediacije zahteva jasno opredeljene postopke, ustrezno pravno podlago ter usposobljenost mediatorjev za delo z digitalnimi orodji.

Doprinos projekta k družbeni blaginji je predvsem v razvoju uporabnega modela e-mediacije, ki prispeva k večji dostopnosti alternativnega reševanja sporov, spodbuja digitalno preobrazbo pravnih storitev ter krepi povezovanje akademskega znanja z izkušnjami iz prakse. Rezultati projekta predstavljajo dobro izhodišče za nadaljnji razvoj e-mediacije v Sloveniji ter za vključevanje sodobnih digitalnih rešitev v izvajanje mediacijskih postopkov.

Projekt LexDigital – Smernice za odgovorno rabo umetne inteligence je eden izmed petih projektov, ki jih Nova univerza izvaja v okviru operacije Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024–2027 (PUŠ v delovno okolje 2024–2027) – 2. odpiranje.

Operacija študentom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj pri reševanju konkretnih izzivov iz delovnega okolja ter spodbuja sodelovanje in prenos znanja med visokošolskim sistemom ter partnerji iz gospodarstva, negospodarstva in neprofitnega sektorja.

Projekt je bil izveden v okviru javnega razpisa Problemsko učenje študentov v delovno okolje 2024–2027 (PUŠ v delovno okolje 2024–2027). Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Javni razpis se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 v Sloveniji, v okviru cilja politike 4 Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, prednostne naloge 6 Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela ter specifičnega cilja ESO4.5, usmerjenega v izboljšanje kakovosti, vključenosti, učinkovitosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela ter v krepitev ključnih, podjetniških in digitalnih kompetenc.

O projektu

Projekt je bil namenjen raziskovanju uporabe umetne inteligence pri pravnem raziskovanju ter oblikovanju smernic za njeno odgovorno, kritično in strokovno uporabo.

V projektu je sodelovalo osem študentov: Tim Borse, Ivona Kovačić, Tajda Lebar, Lan Milaković, Jakob Pisk, Žan Žak Rozman, Ela Širca in Žiga Žučko.

Projekt je potekal pod vodstvom pedagoškega mentorja prof. dr. Mateja Avblja, delovnega mentorja Jana Gršiča iz podjetja Modern Legal ter ob sodelovanju Anamarije Kočevar kot strokovne sodelavke.

Študenti so preizkušali AI-orodje Iskalnik sodne prakse in njegovo delovanje primerjali s tradicionalnimi metodami pravnega raziskovanja.

Cilji projekta

Projekt je bil usmerjen v:

• preizkus uporabe umetne inteligence pri pravnem raziskovanju,
• primerjavo AI-orodja s tradicionalnimi metodami iskanja pravnih virov,
• oceno natančnosti, pravne ustreznosti, celovitosti in uporabnosti rezultatov,
• prepoznavanje pravnih, etičnih in praktičnih tveganj uporabe umetne inteligence,
• pripravo smernic za odgovorno uporabo umetne inteligence v pravu,
• krepitev digitalnih, raziskovalnih in strokovnih kompetenc študentov.

Potek projekta

Projekt se je začel z uvodno delavnico, na kateri so bili predstavljeni cilji projekta, delovanje orodja, metodologija testiranja, merila vrednotenja in časovnica dela. Metodološki okvir je bil dopolnjen z vsebinami o regulaciji umetne inteligence, odgovorni uporabi umetne inteligence v pravu in metodologiji pravnega raziskovanja.

V nadaljevanju je vsak študent samostojno testiral orodje na izbranem pravnem področju. Pripravil je približno deset pravnih primerov, oblikoval različne pozive ter rezultate primerjal z zakonodajo, sodno prakso in drugimi pravnimi informacijskimi viri.

Študenti so ocenjevali:

• natančnost odgovorov,
• pravno ustreznost,
• celovitost rezultatov,
• razumljivost,
• uporabnost pri pravnem raziskovanju.

Zbrane ugotovitve so nato analizirali v projektnih skupinah. Pri tem so se osredotočili na pravno pravilnost odgovorov, uporabniško izkušnjo ter pravna in etična vprašanja uporabe umetne inteligence.

Rezultati projekta so bili predstavljeni na zaključnem dogodku 22. junija 2026 na Novi univerzi, kjer so bile izpostavljene ključne ugotovitve, priporočila ter možnosti nadaljnje uporabe umetne inteligence v pravni praksi.

Rezultati projekta

V okviru projekta so bila pripravljena naslednja gradiva:

📄 Priročnik: Priročnik za uporabo AI-orodja Iskalnik sodne prakse

📄 Smernice: Smernice za odgovorno uporabo umetne inteligence v pravu
📄 Brošura: Odgovorna raba UI pri pravnem raziskovanju

Gradiva predstavljajo rezultat sodelovanja študentov, mentorjev in partnerja iz delovnega okolja ter so namenjena podpori varni, odgovorni in strokovni uporabi umetne inteligence pri pravnem raziskovanju.

Ključne ugotovitve

Projekt je pokazal, da je umetna inteligenca lahko koristno podporno orodje pri pravnem raziskovanju, zlasti pri iskanju sodne prakse, pripravi izhodišč in hitrejši orientaciji v pravnih virih. Hkrati pa AI-orodja ne morejo nadomestiti strokovne presoje pravnika, saj končna odgovornost za preverjanje, razlago in uporabo rezultatov ostaja pri uporabniku.

Med ključnimi tveganji so bila prepoznana tveganja napačnih ali izmišljenih odgovorov, pristranskosti, netransparentnosti, varstva osebnih podatkov, intelektualne lastnine, kibernetske varnosti in odgovornosti za napake. Projekt zato poudarja pomen človeškega nadzora, preverljivosti rezultatov, sorazmernosti, transparentnosti uporabe UI in stalnega izobraževanja uporabnikov.

Doprinos projekta k družbeni blaginji je predvsem v spodbujanju varne, odgovorne in strokovne uporabe umetne inteligence v pravnem okolju. Projekt prispeva k večji digitalni pismenosti bodočih pravnikov, boljšemu razumevanju prednosti in tveganj novih tehnologij ter oblikovanju kakovostnejših praks pri uporabi UI v pravu.

Projekt DigiPravZaMlade – digitalna in pravna pismenost za mlade je eden izmed petih projektov, ki jih Nova univerza izvaja v okviru operacije Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024–2027 (PUŠ v delovno okolje 2024–2027) – 2. odpiranje.

Operacija študentom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj pri reševanju konkretnih izzivov iz delovnega okolja ter spodbuja sodelovanje in prenos znanja med visokošolskim sistemom ter partnerji iz gospodarstva, negospodarstva in neprofitnega sektorja.

Projekt je bil izveden v okviru javnega razpisa Problemsko učenje študentov v delovno okolje 2024–2027 (PUŠ v delovno okolje 2024–2027). Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Javni razpis se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 v Sloveniji, v okviru cilja politike 4 Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, prednostne naloge 6 Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela ter specifičnega cilja ESO4.5, usmerjenega v izboljšanje kakovosti, vključenosti, učinkovitosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela ter v krepitev ključnih, podjetniških in digitalnih kompetenc.

O projektu

Digitalne tehnologije so postale nepogrešljiv del vsakdanjega življenja mladih, hkrati pa prinašajo številne pravne izzive, povezane z varstvom osebnih podatkov, odgovorno uporabo družbenih omrežij, spletnim nasiljem in spoštovanjem avtorskih pravic.

Projekt DigiPravZaMlade je bil namenjen krepitvi digitalne in pravne pismenosti mladih ter razvoju uporabnih vsebin, ki prispevajo k varnejši, odgovornejši in bolj ozaveščeni uporabi digitalnih tehnologij.

V projektu so sodelovali študenti pod vodstvom pedagoške mentorice in v sodelovanju s partnerjem iz delovnega okolja. S problemsko usmerjenim delom so raziskovali aktualna pravna vprašanja digitalne družbe ter pripravljali izobraževalna gradiva, priročnike, brošure in druge učne vsebine za mlade.

Cilji projekta

Projekt je bil usmerjen v:

• krepitev digitalne in pravne pismenosti mladih,
• ozaveščanje o pravicah in odgovornostih v digitalnem okolju,
• pripravo razumljivih in praktično uporabnih izobraževalnih gradiv,
• razvoj vsebin za varnejšo in odgovornejšo uporabo interneta,
• povezovanje akademskega znanja s potrebami delovnega okolja,
• razvoj raziskovalnih, komunikacijskih, organizacijskih in digitalnih kompetenc študentov.

Tematska področja

V okviru projekta so bile obravnavane tri ključne vsebinske teme:

• spletno nasilje in odgovornost na spletu,
• avtorske pravice na internetu,
• varstvo osebnih podatkov in digitalna zasebnost.

Potek projekta

Študenti so raziskovali aktualna pravna vprašanja digitalnega okolja ter analizirali zakonodajo, primere iz prakse in najpogostejše izzive, s katerimi se mladi srečujejo pri uporabi interneta in digitalnih tehnologij.

Na podlagi raziskovalnega dela so pripravili strokovno utemeljene, vendar razumljive in praktično zasnovane priročnike, brošure ter druge izobraževalne vsebine za mlade.

V okviru projekta so zasnovali in izvedli tudi tri izobraževalne delavnice:

• Spletno nasilje in odgovornost na spletu,
• Avtorske pravice na internetu,
• Varstvo osebnih podatkov in digitalna zasebnost.

Na delavnicah so mladim na razumljiv in praktičen način predstavili ključna pravna vprašanja digitalnega okolja ter jih spodbudili k premišljeni, varni in odgovorni uporabi digitalnih tehnologij.

Projekt je temeljil na povezovanju akademskega znanja s praktičnimi izkušnjami iz delovnega okolja ter razvoju prenosljivih učnih vsebin, ki jih je mogoče vključevati v pedagoški proces in širše lokalno okolje.

Rezultati projekta

V okviru projekta so bila pripravljena naslednja gradiva:

📄 Priročnik: Spletno nasilje in odgovornost na spletu
📄 Brošura: Spletno nasilje in odgovornost na spletu

📄 Priročnik: Avtorske pravice na internetu
📄 Brošura: Avtorske pravice na internetu

📄 Priročnik: Varstvo osebnih podatkov
📄 Brošura: Varstvo osebnih podatkov

Gradiva so namenjena mladim, študentom, učiteljem, strokovni javnosti ter vsem, ki jih zanimajo digitalna in pravna pismenost, varna uporaba interneta ter odgovorno ravnanje v digitalnem okolju.

Ključne ugotovitve

Projekt je pokazal, da mladi pri uporabi digitalnih tehnologij potrebujejo razumljive, praktične in dostopne informacije o svojih pravicah, odgovornostih in možnostih ukrepanja.

Posebej pomembna so znanja o prepoznavanju spletnega nasilja, varovanju zasebnosti in osebnih podatkov, pravilni uporabi tujih vsebin ter odgovornem ravnanju na družbenih omrežjih in drugih digitalnih platformah.

Projekt je študentom omogočil pridobivanje praktičnih izkušenj pri pravnem raziskovanju, pripravi strokovnih gradiv, organizaciji in izvedbi izobraževalnih delavnic ter sodelovanju s partnerjem iz delovnega okolja. Pri tem so razvijali strokovne, raziskovalne, komunikacijske, digitalne in organizacijske kompetence.

Pomemben doprinos projekta je tudi prenos znanja v širše okolje. Pripravljena gradiva in izvedene delavnice prispevajo k večji digitalni in pravni pismenosti mladih ter spodbujajo varnejšo, odgovornejšo in bolj ozaveščeno uporabo digitalnih tehnologij.

V okviru projekta so bile obravnavane tri ključne vsebinske teme:

• spletno nasilje in odgovornost na spletu,
• avtorske pravice na internetu,
• varstvo osebnih podatkov in digitalna zasebnost.

Projekt je študentom omogočil pridobivanje praktičnih izkušenj pri pravnem raziskovanju, pripravi strokovnih gradiv, organizaciji in izvedbi izobraževalnih delavnic ter sodelovanju z delovnim okoljem. Mladim pa je ponudil uporabna znanja za boljše razumevanje njihovih pravic in odgovornosti v digitalnem okolju.

Pomemben doprinos projekta je tudi prenos znanja v širše okolje. Pripravljena gradiva in izvedene delavnice prispevajo k večji digitalni in pravni pismenosti mladih ter spodbujajo varnejšo, odgovornejšo in bolj ozaveščeno uporabo digitalnih tehnologij.

Projekt Podnebna pravičnost: človekove pravice v času podnebnih sprememb je eden izmed petih projektov, ki jih Nova univerza izvaja v okviru operacije Problemsko učenje študentov v delovno okolje: gospodarstvo, negospodarstvo in neprofitni sektor v lokalnem/regionalnem okolju 2024–2027 (PUŠ v delovno okolje 2024–2027) – 2. odpiranje.

Operacija študentom omogoča pridobivanje praktičnih izkušenj pri reševanju konkretnih izzivov iz delovnega okolja ter spodbuja sodelovanje in prenos znanja med visokošolskim sistemom ter partnerji iz gospodarstva, negospodarstva in neprofitnega sektorja.

Projekt je bil izveden v okviru javnega razpisa Problemsko učenje študentov v delovno okolje 2024–2027 (PUŠ v delovno okolje 2024–2027). Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada plus (ESS+). Javni razpis se izvaja v okviru Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 v Sloveniji, v okviru cilja politike 4 Bolj socialna in vključujoča Evropa za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, prednostne naloge 6 Znanja in spretnosti ter odzivni trg dela ter specifičnega cilja ESO4.5, usmerjenega v izboljšanje kakovosti, vključenosti, učinkovitosti in ustreznosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za potrebe trga dela ter v krepitev ključnih, podjetniških in digitalnih kompetenc.

O projektu

Podnebne spremembe niso več zgolj okoljsko vprašanje, saj vse izraziteje posegajo tudi na področje človekovih pravic, javnega zdravja, dostopa do pitne vode, trajnostnega razvoja ter odgovornosti države in gospodarstva.

Nova univerza je zato v okviru projekta povezala študente, pedagoške mentorje in partnerja iz delovnega okolja pri raziskovanju enega najpomembnejših družbenih izzivov današnjega časa.

Projekt je bil namenjen analizi pravnih in družbenih vidikov podnebnih sprememb ter raziskovanju vpliva podnebnih politik na uresničevanje človekovih pravic.

Cilji projekta

Glavni cilj projekta je bil analizirati pravne in družbene vidike podnebnih sprememb ter raziskati, kako podnebne politike vplivajo na uresničevanje človekovih pravic. Poseben poudarek je bil namenjen povezovanju akademskega znanja z izzivi delovnega okolja, razvoju raziskovalnih kompetenc študentov ter pripravi uporabnih priporočil za prakso.

Potek projekta

V okviru projekta so študenti pripravili več samostojnih raziskovalnih nalog, ki so obravnavale različne vidike podnebne pravičnosti.

Analizirali so evropski in slovenski pravni okvir na področju podnebnih sprememb ter raziskovali razvoj mednarodne in evropske pravne ureditve na področju varstva človekovih pravic v povezavi s podnebnimi spremembami.

Proučili so trajnostne politike izbranih slovenskih gospodarskih družb ter njihovo skladnost z evropskimi in nacionalnimi podnebnimi cilji.

Posebno pozornost so namenili tudi sodni praksi. Analizirali so sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zadevi kanal C0 ter sodbo Milieudefensie proti Royal Dutch Shell z vidika varstva okolja, odgovornosti gospodarskih družb in človekovih pravic.

Na podlagi raziskovalnega dela so pripravili zaključno poročilo projekta, ki vsebuje ključne ugotovitve, priporočila in predloge za nadaljnje ukrepanje na področju podnebne pravičnosti.

Projekt se je zaključil z javnim zaključnim dogodkom, na katerem so študenti predstavili rezultate svojega raziskovalnega dela, ključne ugotovitve ter priporočila za nadaljnji razvoj podnebnih politik in učinkovitejše varstvo človekovih pravic.

Ključni rezultati

Projekt je prispeval k:

• boljšemu razumevanju povezave med podnebnimi spremembami in človekovimi pravicami,
• poglobljeni analizi evropskega in slovenskega pravnega okvira,
• prepoznavanju dobrih praks trajnostnega poslovanja,
• razumevanju pomena sodne prakse pri razvoju podnebne pravičnosti,
• pripravi priporočil za učinkovitejše varstvo človekovih pravic v času podnebnih sprememb,
• razvoju raziskovalnih, analitičnih, komunikacijskih in projektnih kompetenc študentov.

V okviru projekta sta bili pripravljeni tudi naslednji gradivi:

• 📄 Zaključno poročilo projekta s priporočili
• 📄 Brošura projekta

Gradivi predstavljata rezultat raziskovalnega dela študentov ter sodelovanja med akademskim in delovnim okoljem. Namenjeni sta študentom, raziskovalcem, strokovni javnosti, odločevalcem in vsem, ki jih zanimajo vprašanja podnebnih sprememb, človekovih pravic in trajnostnega razvoja.

Ključne ugotovitve

Projekt je pokazal, da podnebne spremembe neposredno vplivajo na uresničevanje številnih človekovih pravic ter da učinkovito odzivanje nanje zahteva povezovanje pravnih, okoljskih, družbenih in gospodarskih vidikov.

Pomembno vlogo pri razvoju podnebne pravičnosti imajo ustrezna zakonodaja, učinkovite javne politike, odgovorno ravnanje gospodarskih družb ter sodna praksa, ki lahko prispeva k večji odgovornosti državnih in zasebnih akterjev.

Za sodelujoče študente je projekt predstavljal priložnost za poglobljeno raziskovalno delo in uporabo teoretičnega znanja pri obravnavi aktualnih družbenih vprašanj. Pri tem so razvijali strokovne, analitične, raziskovalne in komunikacijske kompetence ter pridobili izkušnje s sodelovanjem v projektnem okolju.

Pomemben doprinos projekta je tudi prenos raziskovalnih ugotovitev v širše okolje. Pripravljena priporočila predstavljajo izhodišče za nadaljnji razvoj podnebnih politik, trajnostnega poslovanja in učinkovitejšega varstva človekovih pravic v času podnebnih sprememb.