[MODUL]: Personalizirana medicina pri nejasnih zdravstvenih stanjih ter uporabnost metode pri psihoterapevtski obravnavi – 17. 10. 2026

Seminar je namenjen razumevanju najnovejših dognanj na področju personalizirane medicine, zlasti pri zdravljenju nejasnih zdravstvenih stanj, vključno z razumevanjem učinkovitosti npr. od načinov zdravljenja,  psihoterapije. Opredelili bomo, kaj je personalizirana medicina in kako biološki procesi (epigenetika, metilacija, vnetje, stresna os, itd.) vplivajo na odziv na terapijo ter se v nadaljevanju poglobili v področje psihoterapije z očmi zdravnika in poudarili, kako lahko psihoterapija vpliva tudi nazaj na samo biologijo človeka. Pokazali bomo, da je to sodoben pristop, ki temelji tudi na opravljenih znanstvenih raziskavah.

Govorili bomo o  temi, ki razkriva, da nismo določeni le z geni, temveč tudi z njihovim izražanjem in vključili tudi tematiko »Personalizirana medicina: od genoma do psihoterapije«. Pojasnili bomo, kaj pomeni personalizirana medicina in natančneje opredelili vlogo genomike, farmakogenetike, epigenetike, mikroboma, metaboloma, vlogo življenjskega sloga ter psihosocialnih dejavnikov, slednje seveda z očmi zdravnika-laika. Uporabili bomo za razumevanje različne prispodobe, da razumemo, kaj so ti procesi, kako delujejo, kako se odzivajo na (psiho)terapijo, itd. Da pritegnemo pozornost potencialnih slušateljev, ki še niso prepričani, da bi jih tema zanimala, bi omenil delček razmišljanja, ki ni ravno konvencionalen, pa vendarle zelo preprost, da nas pritegne in sicer, npr. dejstvo, da je deoksiribonukleinska kislina (DNK) knjiga, v kateri je na določenem mestu označevalec, ki ga imenujemo metilacija, ki samo označi mesto, ob tem pa gen ostane enak, le spremeni se, kolikokrat je to mesto prebrano. To  (metilacija) je normalen proces, ki ni nujno »dober« ali »slab«, vendarle pa nam omogoča prilagajanje okolju, kjer je stres, travma, vpliv prehrane, raznih razvad, prehranska dopolnila in nenazadnje, fiziološki proces, ki ga imenujemo staranje.

Kaj sploh je metilacija DNK ? Je most med okoljem in geni oz. epigenetski proces, pri katerem se na molekule DNK dodajajo ali odstranjujejo metilne skupine. To spreminja izražanje genov, ne da bi se spremenilo samo zaporedje DNK, ter vpliva na to, kateri geni so “vklopljeni” ali “izklopljeni”. Npr., kronični stres in zgodnje življenjske travme pustijo trajen “epigenetski odtis” – spremenijo vzorce metilacije na genih, povezanih z odzivom na stres, vnetja in nevroplastičnostjo. Vendar pa so ti vzorci metilacije upogljivi in jih je mogoče spreminjati, zaradi česar so odličen cilj za psihološke in vedenjske intervencije, torej psihoterapijo. Kot omenjeno, se bomo iz tega vidika personalizirane medicine lotili tudi ugotavljanja ali lahko psihoterapija vpliva na metilacijo in obratno. Namreč, to je danes zelo vroče področje raziskav, kjer se razmišlja, da lahko uspešna psihoterapija spremlja spremembe metilacije nekaterih genov. Ob tem pa ne vemo (še), ali psihoterapija neposredno povzroči spremembe metilacije ali pa so te posledica zmanjšanja stresa, sprememb vedenja, spanja in drugih telesnih dejavnikov in dejavnikov okolja.

Vprašali se bomo zakaj nekateri slabše odgovorijo na psihoterapijo. Odgovor se skriva (verjetno) v metilacijskem profilu pred začetkom terapije in morebitni metilacijski rezistenci. Poskušali bomo ugotoviti ali je to zaradi motnje metilacije ali (verjetneje za sedaj) zaradi kombinacije bioloških in psiholoških dejavnikov, kot so npr. zelo huda depresija, kompleksna travma, kronično vnetje, kroničen stres, nevrodegenerativne bolezni, motnje spanja, odvisnosti, neurejena prehrana, kronične bolečine, socialni dejavniki, itd.

Kar trenutno vemo je, da je preiskava metilacije lahko napovedni pripomoček ali del kombiniranega pristopa (to so zaenkrat komercialni testi, ne še povsem validirani za široko uporabo, ki niso del kliničnih smernic). Ne napovejo pa, vsaj kar vemo sedaj,  uspeh psihoterapije (kljub testom se nobena psihoterapevtska metoda ne izbira na osnovi metilacije).  Vendar pa nam je lahko v pomoč, saj s celostnim pristopom lahko izboljšamo metilacijsko okolje, ki vključuje prehrano, gibanje, spanje, zmanjševanje kroničnega stresa, zdravljenje depresije, anksioznosti, uporabo psihoterapije ter ev. vitaminsko podporo.

Poskušali bomo tudi odgovoriti ali lahko pogovor spremeni biologijo možganov in pokazati, da psihoterapija ni “le pogovor”. Torej, tudi na tem področju »personalizirana medicina«, ki ni več znanstvena fantastika temveč smer, v katero gre, nismo pa še tam.

Če vključimo zraven še nekoliko filozofski pristop, pomeni to, da nam geni nalagajo možnosti, epigenetika jih uravnava, okolje pa oblikuje oz. je naš genom načrt, epigenetika pa način, kako ta načrt beremo. Kar se psihoterapije tiče, to ni zgolj psihološki proces. Spremljajo jo merljive spremembe v delovanju možganov, hormonskem odzivu, imunskem sistemu in – po nekaterih raziskavah – tudi v epigenetskih označevalcih. Vendar danes še nimamo dovolj dokazov, da bi lahko na podlagi rezultatov preiskav metilacije napovedali, kdo bo imel od psihoterapije korist. Najverjetneje bo prihodnost personalizirane medicine temeljila na integraciji genetskih, epigenetskih, biokemičnih in psihosocialnih podatkov, ne pa na enem samem biomarkerju. Vemo, da je DNK klavir, metilacija pa pianist. Enak klavir lahko zaigra povsem drugačno melodijo. Na primeru enojajčnih dvojčkov bomo pokazali kateri vplivi vse se ob tem prožijo, prav tako na primeru, kako  je lahko pri enakem problemu, učinek terapije različen ali celo ničen.

Na koncu pa bomo dodali še opozorilo na nevarnost prehitrih zaključkov, saj, kot že omenjeno, na trgu obstaja veliko komercialnih testov metilacije, ki obljubljajo individualna priporočila za prehrano, prehranska dopolnila ali celo izbiro psihoterapije in zaključili, da personalizirana medicina pomeni zdravljenje človeka, ne njegovega gena ter, da verjetno največji izziv prihodnosti ne bo (ali ni) zbiranje bioloških podatkov, temveč njihova smiselna integracija z zgodbo posameznika, torej dejstvo »od genoma do pogovora: epigenetika, metilacija in prihodnost personalizirane psihoterapije«. Vemo, da geni določajo možnosti, izkušnje pa določajo, katere od teh možnosti se bodo pogosteje uresničile in kako se bo implementirala biološka plastičnost ob tem.

Velja še poudariti, da personalizirana medicina ni iskanje “pokvarjenega gena”. Je razumevanje, zakaj se dva človeka z enako diagnozo odzivata različno – in kako lahko vsakemu ponudimo zdravljenje, ki najbolj ustreza njegovi biologiji in življenjski zgodbi

Predavatelj: Viktor Švigelj, nevrolog

Kdaj: 17. oktober 2026, od 9.00 do 14.00 (5 pedagoških ur)
Kje: Nova univerza – Fakulteta za psihoterapijo, Mestni trg 23, Ljubljana, in online
Prijava: info@fp.nova-uni.si

Cena celotnega seminarja: 255,00 €
Cena posameznega modula: 100,00 €