- Domov
- >
- Dejavnosti
- >
- Galerija Nove univerze – Fakulteta za slovenske in mednarodne študije
- >
- Razstave
- >
- Arhiv
- >
- 14. Razstava slikarskih del Saša Vrabiča: V oblaku
14. Razstava slikarskih del Saša Vrabiča: V oblaku
Razstavljena serija slik vsestranskega umetnika Saša Vrabiča, poimenovana “V oblaku”, ponuja vpogled v umetnikovo subtilno, a določljivo premišljevanje o naravi človeka in njegovi nezanemarljivi povezanosti s tehnologijo. Že sam format predstavljenih slik se ravna oziroma na nek način zgleduje po obliki standardiziranih ekranov pametnih telefonov. Za razliko od ostalih prepoznavnih avtorjevih slikarskih del, kjer je tehnologija neposredno upodobljena ob boku ambivalentnega človeka, se v pričujoči seriji podobe nagibajo k zornemu kotu njegovega habitata; naravi, urbanemu okolju, podvodnim impresijam in sanjavim oblakom. Navkljub vizualnemu manku digitalnih sestavin, tehnoloških atributov ter vzpostavljenem izhodiščem medija, ki neobremenjeno temelji na sorazmerno klasični obliki slikarstva, serija “V oblaku” nastopa kot reproducirana, z viralnim filtrom prekrita konzumerska vsebina.
Upodobljene gorske krajine, pogledi v nebo, sončni zahodi, obcestna počivališča in momentani izseki pod vodo plavajočih breztežnih teles izvirajo iz avtorjevih posnetih fotografij. Posameznim delom je subtilno dodan kolažiran vzhodnoazijski časopis, pri drugih pa izstopajo s kontrastno barvo poudarjene stranice podokvirjev. Vsem slikam skupni so skrbno naslikani, premišljeni napisi, ki celotno vsebino in ikonografsko analizo serije popeljejo na kompleksnejšo in bolj konceptualno raven. Izbrani fonti različnih velikosti ob spodnjem robu slike nastopajo kot prepoznavni podnapisi, ki opisujejo zvok. Na slikah, kjer je v podnapisu predvidena kakršnakoli melodija, so podnapisi obdani s simbolom note, pri ostalih zvokih, kot so brnenje, piskanje, človeški šum ali oglašanje živali, pa so le-ti umeščeni med oglate oklepaje. Delujejo na podoben način kot pri televizijskih serijah in filmih, kjer gledalca poleg govora informirajo o zvokih okolice. Sleherna slika v seriji tako dobi dodatno dimenzijo zvoka, ki v mnogih primerih v celoti sprevrže njeno atmosfero in alterira na prvi pogled nezahtevno vsebino.
Dela zaznamuje večplastna kontinuirana dvoumnost. Ta se spričo podnapisov izraža že pri večpomenskem branju umetniškega dela. Četudi oko zaznava pomirjujoče, v modrinah brezčasno podvodno gibanje človeških teles, sugeriran kontradiktoren zvok nadležnega računalniškega piskanja obiskovalca prisili, da si ob gledanju slike namišlja tudi njen zvočni ambient. Slednji zlahka spremeni izkušnjo konzumiranja slike; brezskrbno letovanje na turkizni obali spremeni v nelagodno, anksioznosti polno pisarniško okupacijo, nočni obisk počivališča dobi temačen pridih žanrske računalniške igre, razigrani jati ptic pa je nenaravno izvzeto kakršnokoli žvrgolenje ali plapolanje peruti. V številnih primerih je izziv določiti, ali je vzdušje na sliki meditativno, sproščujoče in spokojno ali je hkrati tudi strašljivo, enigmatično, celo grozeče. Dvoumje se kaže tudi skozi naslikane podnapise, ki sicer imajo pomen, a v izbrani tipografiji nosijo dodelane likovne lastnosti. Odločitev zapisati jih zgolj v angleškem jeziku hkrati aludira na resničen, angleško orientiran globaliziran svet, kjer pri digitalnih vsebinah slovenski jezik brezsramno izvesi in v celoti umanjka. Mešanje angleškega in slovenskega jezika se pripeti pri samih ambivalentnih naslovih, ki so zelo domiselni, mestoma humorni in iskreni. Naslov “Terra Bites” se na primer nanaša na računalniško enoto za izražanje količine podatkov, po drugi strani pa namiguje na potencialen Zemeljski ugriz. Podobno velja za deli “Vladimirjev gozd” in “Pozicije moči”, kjer na prvo žogo običajni naslovi v kombinaciji s podnapisi in samo podobo prinašajo potuhnjeno slutnjo o okolijskih katastrofah, vojni in kozmični invaziji.
Posamezni izseki figur pričajo o zgodbah absolutnih anonimnežev. Pridružujejo se jim mogočna gorovja, oceani in neskončno nebo. V svoji srži umetniška dela ostajajo neobremenjujoča, navdajajo z umirjeno energijo, očem prijetnimi barvnimi paletami in sproščenimi fragmenti subtilne narave. Vsaka slika je ločen ambientalni kader, ki ob predpisanem zvoku oživi v življenja polno melodično brnenje, vibriranje, ščemenje. V objemu brezčasnosti jih hkrati preveva izrazit čustven naboj, melanholija in naraščajoče nelagodje, tudi depresija. V svojem eskapizmu in navezovanju na tehnološke impulze previdno nagovarjajo človeške strahove sodobnega sveta. Serija “V oblaku” tako terja postopno motrenje posamezne slike; lepote narave sprijaznjene s poteklim časom, ki ga definira beli šum, zadušeni zvoki, spokoj in neskončno poslavljanje. Zaokrožena vsebina izmišljenega poslednjega dopusta prosperira v obliki estetskih kadrov, sledečim sistemu zasvojlivega spletnega pretočnika, ki omogoča neskončno poceni uživanje umetniških liričnih vsebin.
Maša Žekš
O avtorju
Sašo Vrabič (1974) je diplomiral iz slikarstva leta 1998 in magistriral iz grafike leta 2001 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. V njegovih najbolj izraznih delih komentira naravo sodobne informacijske družbe ter razmerja v medčloveški komunikaciji. Kot avtor je sodeloval na številnih selekcioniranih umetniških dogodkih. Njegova dela so med drugim v javnih zbirkah MG+MSUM, Mednarodnega grafičnega likovnega centra ter Parlamenta Republike Slovenije v Ljubljani, Koroške galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, Umetnostne galerije v Mariboru, Galerije Velenje, Mestne galerije Nova Gorica, Dolenjskega muzeja Novo Mesto, zbirke Imago Mundi, Luciana Benettona (Italija) in World Bank Institutional Art Program (ZDA). Ukvarja se s slikarstvom in drugimi oblikami vizualne ter zvočne umetnosti. Zastopa ga Galerija Y.